Pozdravljeni,
 
V želji da doživimo še en lep dan skupnega druženja,
vas vabim da se nam pridružite
 
v nedeljo 18.06.2023
 

Ravne pri Šoštanju

 

Vabljeni vsi, ki začutite.
S seboj lahko povabite tudi partnerja, prijatelja, da se pobližje spoznamo,
pripeljite tudi svoje domače ljubljenčke.
Prostor smo najeli, vendar pobirajo se le
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI.
Verjamem da se bo nabralo več kot dovolj za poplačilo stroškov najema.
 
Za lažjo organizacijo
do srede, 14.06.2023
potrebujemo okvirno število prijavljenih.
Tako prosim za prijave na Google drive:
 
Vpišite prosim podatke z možnostjo prevoza za druge ter,
ker si bomo hrano podelili med sabo,
napišite v razpredelnico kaj morda prinesete s seboj,
da ne bo česa preveč ali premalo.
(pecivo, solate, sokove, namaze, sadje, kruh, vodo, priloge, …) 
 
Z Marijanom prispevava za cca 10 ljudi meso izpod peke,
s krompirjem in zelenjavno rižoto.
Možnost peke mesa, rib, sira, …. je tudi tam na voljo – baje je
žar plošča in žar. 
 
Če je možno prinesite pribor s seboj
(nekaj plastike bom imela pa vseeno tudi jaz s seboj)
ter kakšen stolček ali deknica ne bo odveč.
 
Dobimo se na parkingu
nakar se po želji lahko presedemo v avte
in skupaj se nato zapeljemo do prostora. 
Če kdo zamudi se lahko sam pripelje po navodilih.
 
Sicer pa bo glavna nit srečanja glasba in petje.
Vsem prijavljenim do srede, 14.06.2023 pošljem
v četrtek, 15.06. tekst s izborom pesmi,
ki jih bomo skupaj peli – da si jih morda malo preberete in nam bo lažje pri petju. 
Tako zaključujem povabilo s svojo prvo pesmico,
ki sem jo spesnila teden dni nazaj v zgodnjih jutranjih urah.
 

KO VSI ENO SMO BILI

 

Megleno jutro prebuja žvrgolenje ptic.

Pesem neubrana je polna žive radosti življenja,

naznanja budnico klica pomladnega dne.

 O ko moje srce pesniti bi znalo,

pisalo bi rime o čutenju ljubečnosti,

opisalo bi kako le ljubiti si želi,

da priklicalo bi davninski čas,

ko vsi eno smo bili. o smo bili.

Jutro spokojno je, dežne kaplje rosijo z neba,

ptičje petje potihnilo je. 

 

Misel je odposlana,

le kako ljubiti in združiti vse ljudi,

ki utripa življenja se še vesele.

Takrat srce krila ljubezni razpne,

v hrepenenju, da združijo se srca vsa,

ki klica davninske ljubezni še pomnijo.

 

O, da le nekoč zmogla ta srca,

skupaj bi to jutranjo pesem pomladi zapeti,

zopet duša začutila bi, kaj nekoč smo bili.

 

Takrat Nebo sklonilo bi se, da zopet združi, 

kar v davnini izgubilo se je,

takrat duša srca spomin čutenja povrne si,

ko vsi eno smo bili.

 

Jutro spokojno je,

dežne kaplje rosijo z neba,

ptičje petje potihnilo je.

Moje srce pa še vedno hrepeni,

da nekoč združijo se prvobitna SRCA vsa,

v en utrip, v ljubezni skupen dih.

 

Tanja Lenart

 

 

 

Scroll to Top