O, svoboda, kako jo ljubim

Kako nepopisna lepota je v sprejemanju sebe in drugih, sebe skozi druge in druge skozi sebe. Svoboda v doživljanju radosti in žalosti. Svoboda v kateri se odprem človeškem trpljenju, ga spustim skozi sebe da nas lahko medsebojno predstavim. Svoboda, da se ne branim od teme, ki ujame ljudi. Svoboda, kateri se končno in dokončno neustavljivo odpiram, svoboda da čutim sočutje, ker skozi sočutje zagledam tudi sebe. Svoboda da prepoznam strah, a mu ne dovolim dihati. Zato me že dolgo ne obhaja. Ne pozna mojega jezika ljubezni, in ve, da je ljubezen najmočnejši ščit.
Ravno ta svoboda mi omogoča pot v svetlobo. Prižgem svečo in se zahvalim.

Scroll to Top