Znanje po srcu nam je daritev prinešena v uporabo in ni naša lastnina.
Ko delimo znanje, delimo radost
Ko človek dobi znanje, začuti radost, ker spoznava novo izkušnjo, novo resnico.
Ko deli znanje, deli tudi radost povezano s tem znanjem.
Smo kot otroci, s svojo lastno radovednostjo, brez pritiskov ali ocenjevanja.
Ko človek znanje ne deli, je vprašanje ali sploh začuti radost, ker pravo radost težko zadržimo za sebe. Tak človek je ovit v svoj ščit, ki je pri nekaterih kot aroganca. Je pa osamljenost, grenkoba, zamere, predvsem pa zamera sebi, ker nismo poslušali samega sebe, ampak smo ukrepali »razumno«. – Ni prepozno!
V šoli sledi nagrada ali kazen, družbeno priznanje ali veljava. Zato končano izobrazbo spremlja veselje ob uresničenem cilju, priznanju ali veljavi. Radosti ob spoznanju ali znanju pa že v osnovni šoli bledijo.
Nekega lepega dne bo šola spodbujala znanje s srcem. Znanje, ki pride iz nas, in ne izven nas.
Tudi, če je predano iz zunanjega vira, ga razumemo in prepoznavamo v svojem centru. To znanje je neomejeno, omejujemo ga sami, po potrebi, z lastno pozornostjo. Tu ne obstajajo tabu teme. Tu ne obstajajo cenzure. To znanje prihaja po srcu. In odhaja po srcu.
So zvezde, ki to v zdajšnjem svetu razumejo:
